Ja ayujk jää'y mitë koop mitë ëëp.

  • 20 May 2007
  • yinetradio
 Tu'k jan miku'k, mëtë ja tsënapy jam yuukp (Santa María Yacochi), koop, jëëtp, ik tsixëp ik pumëp, ja tsyätsk wyeen ajtsp, ka mitsëkë, yixon ja miku'k t'ik pa'x awitits.  ëxäm tsynanyë jam San Miguel Metepec, jam kyëy jam iiy, mëët ja yik atspëtë LOS ORTEGAS. Yikxon ja jääy ojts t'ik atstë ku ojts ja xëëw tsyunyë tujktujk ämp ja Mayo. Jam meets x'uk ejxp ja Ijxy jäwë.
 

Ja kumä’äy mëëta wënmää’ny

  • 28 April 2007
  • yinetradio
yjaapy: witsuk xontun
jyajy'ëë'yëp: Neya
xaamkëjxp
Santa María Tlahuitoltepec
Image
awënäx 1

 Jawyeen nkumää’ënt  jëts ëx’oojk npawënmää’yënt, sä ijty ja mäjää’tsyëjk wyä’äntë, ku ja mutsk unä’äjk nyëmtë, “ku yä’ät yite’n nyik’ëëya’ant”, jëts yik nëëjmëtë, “mkumääp mejts, mänyi jate’n x’uk’ijxy”, jëtsa mutsk jate’nyë t’uk ayoojënyë uk nayte’n  y’uk yik oojnë. Kuts n’ejxënt uk ku npawënmää’yënt, miti kumäätëp uk miti mo’twënmaatyëp, ja’ ja näxwii’nyët yiktëkäjtstëp, jatën tyik mä’äty uk jate’n tyik ëyë.

 

Ëxä’ätpë et ëxä’ätpë näxwii’nyët, të tyëkäjtsnë, ja maynyë ja pujx miti kë’m tunëtëp, miti kë’m ja wënmää’ny pyëktäktëp, ja’ xyëëwtë amëxän ROBOT (äwënäx 1). May ja jää’y nyëmtë ku nëjkx tum ja’apë pujx tyu’ntët jam mäj ja mëjk tunk, jëts nëmtëp päät ku ja’ nëjkx x’ane’ejmyëntë, ja’këjxp ku atëm mutsku’nkën ka’ nay’ejxy’ ijtyëya’am, ku atëm jan’et ka’ n’ejxy’ijtsyëm, jëts ejtp  oy’oti nyik tsepjäjtsyëm. Ja jää’y miti jate’n wäntëp nuko jatë’n t’natsjäwëtë, ëxämpäät ka’nëm jate’n ja pujx pyëtsimy, ka’nëm kë’m wyënmaytsyë, ja’këjxp ku ka’ yik nëjäwë sutso ja jääy kýukë’ëxy tsyuny. Ka’ nëë’mënt ku ka’ y’ëyë, ja’ayë tsyëkyë jëtsa kumää’ën jëtsa wënmää’yën nyiktuu’nënt.
 

awënäx 2 

Ëxä waanë n’uknëmatsyääkënt ja’pë pujxtë. Myëtu’uk xyëëw Procesadores, mymajtsk microprocesadores jëts myëtëkëëk microcontroladores (awënäx 2), ja yi kawënääk, yäm n’uk nimatsyääjkënt ja microcontroladores.Yë’ëpë pujx, jate’n n’uk pëktääjkënt kë’m wënmääny, ja’këjxp ku kë’m tanëpëktääkë sutso tsyapä’ät ku t’jäwë uk ku tpääty oy’oti   kutsëtën ntsimy’uk pawënmää’yënt, ka tsyi kë’m wyënnmay ja’ këjxp ku ja’ayë tpatuny sä të yik’ane’emy. Ja mutsk ana’mpë (microcontrolador), jate’n yi kyojtë säm ja mutsk myentë yä näxwiny, ka’ ti tjätë jëts ka’ ti tnëjäwëtë. Ja’akëjxp tsyëkyë jëtsa ana’ajmën npëktäëjkënt jajp kyukë’ëxyjëtypy (Programación). Ja’ tyijpy jëts oy’oti ntuktuu’nënt oy’ omä. Ëxä n’uk ejxënt myëtu’uk ja ijx ja jäwë, mätën tyunk pääty (Ijxy jäwë 1).

ijxy jäwë 11
Xäm ëxä të x’ejxtë miti të tsyëëny ja robot ja’ xyëew witsuk , yë’ yik tumpy ja mutsk ana’mpë (microcontrolador)  ATmega8. Yi mutsk yë’ëpy, yi wa’ yi y’ijxypy yi poop tuu’. Ja’ tomp miti putyë yë’ëpy jëts ka’ tsëkëy.

Oy’oti ntuktuu’nënt, säm n’ukpëktääjkënt, ku ja pujx nyik’ëë’ya’ant miti’ kë’m pyeemujkypy ja pëstä’äk, Uk tu’uk ja pujx miti kë’m ja ujts nye’epp jëts tyikxookt. Ja’yë ja kumää’ën jëtsa winmää’ny tsyëkyë.

Pënë pën yë’ëpë yik ëyëwyampy wa’ y’ëxpëkp miti xyëëw electrónica, jëts pënë  pën yjaak nëjäwëwyampy jajp t’ats ejxt.  www.witsuk.com .

 

Páginas